Včasih so bili brodarji

In dekleta in prešuštvo in gorje in soneti. Kakor danes.

Skala

Mogočna skala, zdavnaj ne več bela,

krasila nedri savske je obale.

Z žalujko v jutrih je brodarje štela

in žene, ki so jih doma čakale.

To jutro tretjič šteti je začela.

Trinajst jih je, ki so jim pomahale,

a vesel le enajst, ki so zapela -

brodar je, ki so tri srce mu dale.

Ne gane mlajše, kar se je zgodilo.

Na licih dveh pa solze sled pustijo,

da vsem okrog se milo je storilo.

K trebuhu ena šepeta: »Adijo.«

Kot da dekle bi s sabo se borilo,

postane, gre … kjer druge že trohnijo.

Vir fotografije: slovenskenovice.si