In dekleta in prešuštvo in gorje in soneti. Kakor danes.
Skala
Mogočna skala, zdavnaj ne več bela,
krasila nedri savske je obale.
Z žalujko v jutrih je brodarje štela
in žene, ki so jih doma čakale.
To jutro tretjič šteti je začela.
Trinajst jih je, ki so jim pomahale,
a vesel le enajst, ki so zapela -
brodar je, ki so tri srce mu dale.
Ne gane mlajše, kar se je zgodilo.
Na licih dveh pa solze sled pustijo,
da vsem okrog se milo je storilo.
K trebuhu ena šepeta: »Adijo.«
Kot da dekle bi s sabo se borilo,
postane, gre … kjer druge že trohnijo.
Vir fotografije: slovenskenovice.si