Regrat in katalog

Jeseni 2019 sem se z literarno sekcijo LILA pripravljala na izid revije Regrat in kataloga ob odprtju 3. Slikarske poti. Likovniki so zablesteli z mozaikom brodarja, ki je razstavljen v litijski občinski avli.

Za Regrat sem prispevala:

Poti

Le pojdi. Ne boj se vzpetin in razpotij.

Na vse strani gredo poti, brezpotij ni.

Smerokazov pa nikar ne glej po poti,

da boš zašel, naj te nikoli ne skrbi.

Smerokazi niso vedno zanesljivi.

Včasih kdo katerega nápak obrne,

da bi zašli furije in nepazljivi.

In včasih se kakšen tudi sam prevrne.

Ko te bo strah, da si se zares izgubil,

da tistega strmega klanca ne zmoreš,

da boš, kar ujeti si hôtel, zamudil,

je en samcat način, da si opomoreš.

Prisluhni srcu. Tam je vse napisano.

Tam boš našel zanesljiva navodila.

V njih vse je jasno, nič zabrisano;

poslušaj vest – vedno te bo prav vodila.

Biseri

Besede; ne razmetavaj jih zame.

Ne slišiš žvenketa? Razbile so se.

Smetijo tla, se leskečejo vame,

podplate si poreže, kdor čeznje gre.

Meni ni treba. Ovinek naredim.

Zastrem si pogled, da me ne zaslepe.

Sedem vkraj in se v senci ohladim

in počakam vse, kar po drobirju gre.

In vem, nekoč te samega pričakam.

Sam sebi bisere lažne natrosiš.

Ko boš že ves krvavel, odkorakam.

Ti ne podam roke, niti če prosiš.

V katalogu je bila poleg Save objavljena tale:

Most

Pod tisto iz tramov spleteno streho,

čez iveraste deske nad lenobno reko,

sem najstnica hodila po uteho,

ko srcu je bilo tesno doma tam preko.

Most me vabil je z vasi v mestni svet,

kjer se skrivaj je skusilo, moglo in smelo,

kar ni v čast nobeni od vaških deklet,

a v mestnem anonimju se je preživelo.

Desetletje je minilo kakor hip.

Ko zbode me v srcu kot kakšna iver kdaj,

da so betonski mostovi mrtvi. Kot kip.

Začudeni mi je prikimal mrtvi zmaj.

Hvaležna za kimljaj sem razumela.

Da iver mu prinesem, sem mu obljubila.

Z njo zbadal bo dekleta zablodela,

da prej kot jaz bi se v domači kraj vrnila.

Kako spet koraki so mi zveneli,

radostno, domače, po deskah lesenih,

isti tramovi škripaje spet peli!

Z mano je jokal moj most v solzah smolenih.

Vir fotografije: mojaobcina.si/litija