Zanimiva pesniška oblika, Boris A. Novak nam ga je takole približal:
Pesem je sestavljena iz poljubnega števila štirivrstičnih kitic, temelji pa na ponavljanju verzov. Rima je prestopna. Drugi verz vsake kitice se ponovi kot prvi verz naslednje, četrti verz vsake kitice pa se ponovi kot tretji verz sledeče.
(povzeto po B. A. Novaku, Oblike srca, str 159)
Hladne sape nosijo jesen
Hladne sape nosijo jesen,
sonce je vse bolj zaspano.
Obzorje je nebroj kopren,
v čudovito tkanje stkano.
Sonce je vse bolj zaspano,
v jutro komaj zarjo riše.
V čudovito tkanje stkano
z mrakom lice si obriše.
V jutro komaj zarjo riše
Ekaterini na obraz.
Z mrakom lice si obriše,
kliče jo skrivnostni nočni čas.
Ekaterini na obraz
kiparka noč smehljaj vkleše,
kliče jo skrivnostni nočni čas,
ko po mestu vrag zapleše.
Kiparka noč smehljaj vkleše
dekletom rdeče ulice,
ko po mestu vrag zapleše,
ko pohota trga cunjice.
Dekletom rdeče ulice
Ekaterina je rešitelj,
ko pohota trga cunjice,
zavetišče in učitelj.
Ekaterina je rešitelj
z lekcij, izkušenj stotéro,
zavetišče in učitelj,
ki daje upanje in vero.
Z lekcij, izkušenj stotéro,
kot svetilnik kaže pravo pot,
ki daje upanje in vero
njim – ujetnicam svojih zmot.
Kot svetilnik kaže pravo pot;
prehodila jo je sama.
Njim – ujetnicam svojih zmot,
ki jih slepila je bleščava.
Prehodila jo je sama,
težkó in krvaveče kot vse,
ki jih slepila je bleščava,
a zbrale so pogum in šle.
Težkó in krvaveče kot vse;
dom, strah v otroških očeh,
a zbrale so pogum in šle
oči, ki iščejo srečo, smeh.
Dom, strah v otroških očeh,
izjokanih, še ne ugaslih,
oči, ki iščejo srečo, smeh,
a najdejo dno odraslih.
Izjokanih, še ne ugaslih
sanj o plesu, odru, slavi,
a najdejo dno odraslih -
oči; nič jih ne zazdravi.
Sanj o plesu, odru, slavi
je konec, utrudile so se.
Oči; nič jih ne zazdravi,
ne jočejo več, mirno spe.
Je konec, utrudile so se
želje visokoleteče,
ne jočejo več, mirno spe,
božajo jih roke ljubeče.
Želje visokoleteče
v varnem domu so minile,
božajo jih roke ljubeče,
vso ostrino so zgladile.
V varnem domu so minile
môre, prešla hrepenenja,
vso ostrino so zgladile
preproste navade življenja.
Môre, prešla hrepenenja
Ekaterini kažejo smer,
preproste navade življenja
učiti dekleta zvečer.
Ekaterini kažejo smer
zbuditi voljo in pogum,
učiti dekleta zvečer
poiskati spet ponos, razum.
Zbuditi voljo in pogum
stopiti iz blata, razvrata,
poiskati spet ponos, razum,
postati persona grata.
Stopiti iz blata, razvrata,
ko je še čas, ker na staróst
postati persona grata
je vse in nič; mimo je mladost.
Ko je še čas, ker na staróst
vsakdo bi v dvoje rad venel,
je vse in nič; mimo je mladost,
srce bi le objem ogrel.
Vsakdo bi v dvoje rad venel,
obzorje je nebroj kopren.
Srce bi le objem ogrel,
hladne sape nosijo jesen.