Pantum

Zanimiva pesniška oblika, Boris A. Novak nam ga je takole približal:

Pesem je sestavljena iz poljubnega števila štirivrstičnih kitic, temelji pa na ponavljanju verzov. Rima je prestopna. Drugi verz vsake kitice se ponovi kot prvi verz naslednje, četrti verz vsake kitice pa se ponovi kot tretji verz sledeče.

(povzeto po B. A. Novaku, Oblike srca, str 159)

Hladne sape nosijo jesen

Hladne sape nosijo jesen,

sonce je vse bolj zaspano.

Obzorje je nebroj kopren,

v čudovito tkanje stkano.

Sonce je vse bolj zaspano,

v jutro komaj zarjo riše.

V čudovito tkanje stkano

z mrakom lice si obriše.

V jutro komaj zarjo riše

Ekaterini na obraz.

Z mrakom lice si obriše,

kliče jo skrivnostni nočni čas.

Ekaterini na obraz

kiparka noč smehljaj vkleše,

kliče jo skrivnostni nočni čas,

ko po mestu vrag zapleše.

Kiparka noč smehljaj vkleše

dekletom rdeče ulice,

ko po mestu vrag zapleše,

ko pohota trga cunjice.

Dekletom rdeče ulice

Ekaterina je rešitelj,

ko pohota trga cunjice,

zavetišče in učitelj.

Ekaterina je rešitelj

z lekcij, izkušenj stotéro,

zavetišče in učitelj,

ki daje upanje in vero.

Z lekcij, izkušenj stotéro,

kot svetilnik kaže pravo pot,

ki daje upanje in vero

njim – ujetnicam svojih zmot.

Kot svetilnik kaže pravo pot;

prehodila jo je sama.

Njim – ujetnicam svojih zmot,

ki jih slepila je bleščava.

Prehodila jo je sama,

težkó in krvaveče kot vse,

ki jih slepila je bleščava,

a zbrale so pogum in šle.

Težkó in krvaveče kot vse;

dom, strah v otroških očeh,

a zbrale so pogum in šle

oči, ki iščejo srečo, smeh.

Dom, strah v otroških očeh,

izjokanih, še ne ugaslih,

oči, ki iščejo srečo, smeh,

a najdejo dno odraslih.

Izjokanih, še ne ugaslih

sanj o plesu, odru, slavi,

a najdejo dno odraslih -

oči; nič jih ne zazdravi.

Sanj o plesu, odru, slavi

je konec, utrudile so se.

Oči; nič jih ne zazdravi,

ne jočejo več, mirno spe.

Je konec, utrudile so se

želje visokoleteče,

ne jočejo več, mirno spe,

božajo jih roke ljubeče.

Želje visokoleteče

v varnem domu so minile,

božajo jih roke ljubeče,

vso ostrino so zgladile.

V varnem domu so minile

môre, prešla hrepenenja,

vso ostrino so zgladile

preproste navade življenja.

Môre, prešla hrepenenja

Ekaterini kažejo smer,

preproste navade življenja

učiti dekleta zvečer.

Ekaterini kažejo smer

zbuditi voljo in pogum,

učiti dekleta zvečer

poiskati spet ponos, razum.

Zbuditi voljo in pogum

stopiti iz blata, razvrata,

poiskati spet ponos, razum,

postati persona grata.

Stopiti iz blata, razvrata,

ko je še čas, ker na staróst

postati persona grata

je vse in nič; mimo je mladost.

Ko je še čas, ker na staróst

vsakdo bi v dvoje rad venel,

je vse in nič; mimo je mladost,

srce bi le objem ogrel.

Vsakdo bi v dvoje rad venel,

obzorje je nebroj kopren.

Srce bi le objem ogrel,

hladne sape nosijo jesen.