Od melanholije do evforije je tako blizu. Včasih le nekaj minut, čeprav so vmes še grbine drugih razpoloženj :-).
Zvezda
Ljubi, še pomniš najino pomlad,
prve sadove, ki sva jih brala?
Lahko bi spisala tisoč balad,
lahko pa rečem preprosto hvala.
Ljubi, še pomniš vroče poletje?
Kakor mene te boli ta spomin?
Namesto da bila bi socvetje,
sva gnala trnje kot bodikav brin.
Ljubi, vse, kar pomniš, je za nama.
Zdaj jesensko listje poloviva,
naj ne bo ti mar nobena krama,
vse po svoje, zase narediva.
Ljubi, slutim zimo. Zlovešči mraz.
Ogreti se boš mogel sam v njem?
Saj veš, gotovo ne bi zmogla jaz.
Zato, moj ljubi, še pred zimo grem.
Pojdem med zvezde, tja zima ne sme.
Vzamem jo, ki bo najbolj žarela,
tam te počakam do tvojega dne,
najina zvezda naju bo grela.
Bog
Vi, ki poznate vsemogočnega boga,
vprašajte ga zame,
če bolnega otroka ozdraviti zna,
Vi, ki poznate usmiljenega boga,
vprašajte ga zame,
če moji mami spet spomin vrniti zna.
Vi, ki poznate zveličavnega boga,
vprašajte ga zame,
če mojega moža mi pomladiti zna.
Vi, ki poznate milostljivega boga,
vprašajte ga zame,
če mojo mrtvo dušo oživiti zna.
Življenje
Neumnost, modrost - vprašaja,
med njima pogum, javno in svoje mnenje.
Plehkoba in polnost - zakaja,
med njima praznina, napuh, koprnenje.
Uboštvo, bogastvo - slučaja,
med njima poreklo, komolci, lovljenje.
Ljubezen, sovraštvo - dva kaja,
med njima strasti, grehota in trpljenje.
Sreča, obup - skregana kraja,
med njima vrtenje, dajanje, deljenje.
Rojstvo in smrt - dva oklepaja,
med njima preprosta enačba; življenje.
Lahko
Sonce moje žareče!
Me boš razsvetlilo ali zaslepilo?
Me boš ogrelo, me bo skelelo?
Lahko te ugasnem,
lahko pa si moje sonce sreče!
Luna moja vabljiva!
Mi boš pot kazala, me boš zapeljala?
Me boš umirila, me budila?
Lahko te dol sklatim,
lahko pa si moja ljubezniva.
Veter moj zaletavi!
Mi boš zašepetal, me boš oklofutal?
Boš lahno zavel, boš raje rohnel?
Lahko pihnem nazaj,
lahko pa plesa nič ne ustavi.