Leto 2020, se spomnite, da nekoč ni bilo epidemije? No, takrat smo v društvu LILA začeli z literarnimi delavnicami pod vodstvom pesnice, pisateljice, neponovljive Stanke Hrastelj. Nekoč smo morali za domačo nalogo napisati sonet v 1. os. edn. in vanj vključiti večerni sprehod.
sonet za hec
Saj ne, da bi sprehode res ljubila,
da mestnih bi vedut bilo bi mar mi,
da mi težko bilo bi biti sami,
le za nalogo sprehod sem dobila.
A mentorica se je odločila
in ga, gotovo v najlepši omami,
prav kakor v kakšni resni drami,
z večerom in sonetom zabelila.
Pač grem. Sprehajam se po mestnem smogu.
Večerno sonce me slepi, da jočem,
ko hodim kakor ura v desno, v krogu.
Poudarke nizam, kaj pa reva hočem,
v zadnjem hipu se umaknem drogu;
čeprav umrem - k njej brez soneta nočem.